{"id":2473,"date":"2018-10-15T20:24:18","date_gmt":"2018-10-15T18:24:18","guid":{"rendered":"http:\/\/www.vrtechrastnik.si\/wp\/?p=2473"},"modified":"2019-08-03T12:23:02","modified_gmt":"2019-08-03T10:23:02","slug":"zgibanka-svetovalna-sluzba","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.vrtechrastnik.si\/wp\/?p=2473","title":{"rendered":"Vstop v vrtec"},"content":{"rendered":"\n

\u00abDOBRI STAR\u0160I DAJO SVOJIM OTROKOM KORENINE IN KRILA.<\/strong>
KORENINE zato, da vedo, kje je njihov dom in<\/strong>
KRILA, da lahko odletijo in vadijo, kar so jih star\u0161i nau\u010dili.\u00bb<\/strong> <\/p>\n\n\n\n

(Jonas Salk)<\/strong><\/p>\n\n\n\n

  1. LO\u010cITVENA STISKA V\nUVAJALNEM OBDOBJU<\/li><\/ol>\n\n\n\n

    \u201eKo me zapusti\u0161, tako boli!\u201c\u00a0…………\u00a0LO\u010cITVENA STISKA OTROKA ob vklju\u010ditvi v vrtec
    Lo\u010ditvena stiska otroka od star\u0161ev v\u00a0uvajalnem obdobju, ko ga prvi\u010d vklju\u010dijo v institucionizirano varstvo (vrtec), pri\u00a0 otroku tudi najbolj prepoznamo. Lo\u010denost od “zanj pomembnih odraslih” prizadene mo\u017egane\u00a0majhnega otroka zelo\u00a0podobno kot telesna bole\u010dina.

    <\/p>\n\n\n\n

    Odrasli najbolj pomaga otroku, kadar OTROKOVO\n\u010dustveno STISKO JEMLJE RESNO<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

    Otroka je\ntreba \u010dustveno POMIRJATI. <\/strong>Kadar je\notrok \u010dustveno vznemirjen in v stiski, potrebuje predvsem SO\u010cUTJE, UTEHO IN TELESNO TOLA\u017dBO<\/strong> odraslega, da se lahko njegovo\nvznemirjeno telo in sistemi mo\u017eganov  (za BES, STRAH IN LO\u010cITVENO STISKO)\nznova normalizirajo.<\/p>\n\n\n\n

    NA OTROKOVA OB\u010cUTJA SE JE DOBRO\nODZATI S PRIMERNIM GLASOM IN ENERGIJO.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    Vendar NE\nz enoli\u010dnim, ali \u010dustveno hladnim glasom. Bolje je, da odrasli s svojim polnim,\n\u010dustveno toplim glasom mal\u010dku ponavlja: \u00bbJa, ja, je \u017ee v redu, saj te\nrazumem, da ti je zdaj (npr. ko je tvoja mama od\u0161la) te\u017eko in da zato\njoka\u0161”.<\/p>\n\n\n\n

    Potrebno je ostati\u00a0\u010cUSTVENO MIREN IN MU POKAZATI SVOJE JASNE<\/strong>\u00a0(pozitivne) MEJE<\/strong>.\u00a0\u00a0\u00a0 <\/p>\n\n\n\n

    Otrok mora\n\u010dutiti, da je odrasli sam \u010dustveno mo\u010dan in da obvladuje trenutni polo\u017eaj \u2013 to\nmal\u010dku daje ob\u010dutek, da mu odrasli ponuja varnost in zanesljivost. Klju\u010dni\ndejavnik za obvladovanje otrokovih silnih ob\u010dutij je, kako takrat\nodrasli obvladuje svoja lastna ob\u010dutja (in ne, kako zmore otrok).<\/p>\n\n\n\n


    OTROKA JE TREBA POTOLA\u017dITI s svojim TELESNIM KONTAKTOM.\u00a0<\/strong>\u00a0\u00a0 <\/p>\n\n\n\n

    Z mal\u010dkom\nje potrebno ostati v  kontaktu in ga ne pustiti samega. Z\nrazumevajo\u010dim in naklonjenim glasom ga odrasli pomirja, tako, da ga tudi pobo\u017ea\nin ne\u017eno stisne k sebi.<\/p>\n\n\n\n

    (Povzeto\npo viru:  ZNANOST O VZGOJI, Margot Sunderland, Didakta, 2009)<\/p>\n\n\n\n

    • VODENJE PRVEGA RAZGOVORA\nVZGOJITELJICE S STAR\u0160I NOVOSPREJETEGA OTROKA – pred prihodom otroka v oddelek<\/li><\/ul>\n\n\n\n

      “Vstop vsakega otroka v vrtec je tako zanj kot za celo dru\u017eino pomemben korak. Ve\u010dina otrok se ob tem najpogosteje tudi prvi\u010d za dalj\u0161i \u010das lo\u010duje od star\u0161ev. \u017divljenje z drugimi otroki ter z novimi odraslimi v skupini ponuja vsakemu otroku druga\u010dne mo\u017enosti za u\u010denje in izku\u0161nje, kot mu jih nudi dru\u017eina. Kakovost prehoda otroka iz dru\u017eine v novo socialno okolje se ka\u017ee tudi v stopnji medsebojnega zaupanja, ki ga zmoremo zgraditi star\u0161i in delavci vrtca med seboj.\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n\n

      Vsebina prvega\nSKUPNEGA  razgovora otrokove bodo\u010de vzgojiteljice in njegovih\nstar\u0161ev poteka praviloma v prostorih vrtca,  NEKAJ DNI PRED <\/strong>tem,\nko bo otrok za\u010del redno prihajati v skupino.<\/p>\n\n\n\n

      Vzgojiteljica\nse star\u0161em na kratko predstavi, nato pa sledi POGOVOR O OTROKU in O PRI\u010cAKOVANJIH<\/strong> star\u0161ev\ndo nje oz. do vrtca (\u017eelje, morebitni strahovi, dileme v zvezi z vrtcem, \ndo strokovnih delavk,  glede postopnega  uvajanja). Tudi\nvzgojiteljica izrazi svoja pri\u010dakovanja, ki jih ima do star\u0161ev.<\/p>\n\n\n\n

      POTEK POSTOPNEGA UVAJANJA OTROKA V SKUPINO<\/strong>: vzgojiteljica star\u0161em\nopi\u0161e, kako navadno poteka postopno uvajanje otrok v njenem oddelku in zakaj je\nto pomembno \u2013 koliko ur prve dni, kako naslednje dni,  koliko dni se\nnavadno postopoma podalj\u0161uje bivanje otroka do polne \u010dasovne prisotnosti otroka\nv vrtcu. Pomembno je, da star\u0161i zaupate vzgojiteljice in se skupaj dogovarjate\nglede uvajanja (kako naj se vklju\u010dijo v \u017eivljenje skupine, kako naj se vedejo\ndo svojega otroka in do ostalih otrok, kako naj reagirajo, \u010de bo otrok izra\u017eal\nizrazito \u010dustveno negotovost in protest, da bi ga zapustili in od\u0161li\u2026.)<\/p>\n\n\n\n

      Mnogi\nstar\u0161i  odhod svojega otroka v vrtec, njegovo postopno navajanje ter svoje\nlo\u010devanje od otroka do\u017eivljajo bole\u010de, z ob\u010dutki kridve, strahov in bojazni.\nZato \u017ee od vsega za\u010detka potrebujejo tudi oni \npomo\u010d (partnerja, dru\u017eine, vzgojiteljice, svetovalne delavke v vrtcu\u2026)<\/p>\n\n\n\n

      Zakaj je\nstar\u0161em in vzgojiteljem dobro vedeti nekaj o uvajalnem obdobju otroka v vrtcu?<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

      Zato, da\nstar\u0161ev, katerih otrok gre v vrtec PRVI\u010c, njegovo vedenje in \u010dustveno odzivanje\nPREVE\u010c NE PRESENETIJO ali PRESTRA\u0160IJO, <\/strong><\/p>\n\n\n\n

      • da NISO (preve\u010d) RAZO\u010cARANI nad svojim otrokom (\u010de so imeli druga\u010dna\npri\u010dakovanja, kako bo z uvajanjem),<\/li>
      • da se sami NE PO\u010cUTIJO KRIVE ali mislijo, da so slabi star\u0161i, ker se njihov\notrok tako obna\u0161a,<\/li>
      • da NE ZA\u010cNO PREHITRO ISKATI KRIVCA (npr.:\u00abTa vrtec ni dober! Vzgojiteljica\nje slaba! Moj otrok je nesposoben!\u00ab),<\/li>
      • da na otrokove reakcije NE ODREAGIRAJO S POVE\u010cANIMI ZAHTEVAMI, ali celo s\nkaznijo, saj s tem samo pove\u010dajo otrokovo stisko.<\/li>
      • da otrokove te\u017eave (in stisko) PREPOZNAJO in PRIZNAJO ter mu DOVOLIJO, da\nje nekaj \u010dasa malo bolj \u017dALOSTEN, morda tudi RAZO\u010cARAN nad njimi,<\/li>
      • da mu dovolijo, da se sme na svoj na\u010din upirati uvedenim spremembam , ker s\ntem zares aktivno premaguje svojo stisko,  tudi tako, da svoja NEGATIVNA\n\u010cUSTVA izrazi NAVZVEN,<\/li>
      • da svojemu otroku LAHKO POMAGAJO (s svojim vedenjem, s pozitivnim stali\u0161\u010dem\ndo vrtca in do strokovnih delavk),<\/li>
      • da la\u017eje VZPODBUJAJO svojega otroka k ve\u010dji samostojnosti, k lo\u010devanju od\nnjih, k vklju\u010devanju v oddelek,<\/li>
      • da si NAJDEJO \u010cAS ZA OTROKA ter ga KVALITETNO PRE\u017dIVIJO z njim, ker v tem\n\u010dasu potrebuje marsikateri otrok potrebuje VE\u010c star\u0161evske TOLERANTNOSTI in\nSTRPNOSTI kot  sicer,<\/li>
      • da so pri uvajanju otroka VZTRAJNI in DOSLEDNI pri tem, da PRIPELJEJO otrok\nv vrtec REDNO vsak dan, tudi, \u010de opazijo, da je za\u010del s svojim vedenjem in\n\u010dustvenim odzivanjem kazati, da mu ta sprememba ni v\u0161e\u010d.<\/li><\/ul>\n\n\n\n

        V ZA\u010cETNEM OBDOBJU SE MNOGO OTROK obiskovanju vrtca\nUPIRA zato, k<\/strong>er je to upiranje le\notrokov protest proti uvedenim spremembam v njegovo dotedanje \u017eivljenje doma\nter na\u010din njegovega do\u017eivljanja in odreagiranje na te spremembe.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

        Za\u010detek\nobiskovanja vrtca pomeni za otroka VE\u010cPASTNO PRILAGAJANJE in INTEGRACIJO V\nSKUPINO. Otroku naj bi bivanje v vrtcu po dolo\u010denem \u010dasu postalo \u010cUSTVENO\nPRIJETNO, ker je SPREJEL:<\/p>\n\n\n\n

        • vzgojiteljico in njeno pomo\u010dnico, ki bosta zanj predstavljali ZAMENJAVO ZA\nSTAR\u0160E, vendar pa sta obe \u201cnadomestni mami\u201d tudi za “druge” otroke,\nzato je njuna pozornost in ljubezen porazdeljena tudi med ostale, ne samo nanj.<\/li>
        • ve\u010durno bivanje MED VE\u010cJIM \u0160TEVILOM OTROK, kar je zanj najve\u010dkrat nova in\ndruga\u010dna izku\u0161nja kot biti sam z mamico, o\u010dkom ali babico.<\/li>
        • druga\u010dne, nove PROSTORE IN  PREDMETE okoli njega, kot so skupna\nigralnica, strani\u0161\u010de z ve\u010d \u0161koljkami, dolgi hodniki vrtca, velika garderoba,\ndruga\u010dne igra\u010de, druga\u010dna postelja ali le\u017ealnik, velike blazine po tleh\u2026<\/li>
        • druga\u010den RITEM \u017eivljenja kot je spanje, vstajanje iz posteljice, hranjenje\nob druga\u010dni uri kot doma, igranje v igralnici in odhodi na igri\u0161\u010de, razli\u010dni\nrituali pri pospravljanju, umivanju, obla\u010denju<\/li>
        • druga\u010dna PRAVILA in ZAHTEVE glede obna\u0161anja do drugih otrok, do odraslih,\nuporabe igra\u010d, pospravljanja, samostojnega obna\u0161anja, kot jih pozna doma.<\/li><\/ul>\n\n\n\n

          Uvajalno obdobje v vrtcu\nje tako \u010das otrokovega U\u010cENJA, PREIZKU\u0160ANJA IN ISKANJA RAVNOVESJA V NIHANJU\n“med NAREDI PO SVOJE in\/ali NAREDITI, kot ZAHTEVAJO DRUGI”. To je\ntudi \u010das, ko se otrok preko lastnih izku\u0161enj u\u010di ravnote\u017eja med svojo\nEGOCENRTI\u010cNOSTJO (“Daj to meni! Ho\u010dem takoj! To je moja\nigra\u010da!”)  in PRIPADNOSTJO SKUPINI (“Skupaj jaz in moj prijatelj\nv skupini. Jaz dam igra\u010do tebi, ti svojo meni. Ne vsi naenkrat, najprej eden,\npotem drugi!”)<\/strong><\/p>\n\n\n\n

          \u010cUSTVENE IN VEDENJSKE REAKCIJE\nve\u010dine otrok ob vklju\u010ditvi v vrtec:<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

          ZJUTRAJ, doma, ob prihodu v vrtec:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

          \u017ee doma se\nupira, no\u010de iti v vrtec (z besedami, po\u010dasen je pri obla\u010denju, joka)
          \nko ga star\u0161i pripeljejo, ne \u017eeli ostati v skupini oz. ne \u017eeli, da ga star\u0161i\nzapustijo (joka, se jih oklepa – pani\u010dni strah)<\/p>\n\n\n\n

          V VRT\u010cEVSKI SKUPINI:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

          • lahko se obrne  navznoter, ostaja gibalno zavrt, mol\u010de\u010d, samo opazuje,\nne \u017eeli kontakta z ostalimi otroki ali z vzgojiteljico<\/li>
          • pogosteje odreagira z jokom, vsaka sprememba ga hitro vznemiri, razdra\u017ei,\n\u0161e zlasti v konfliktnih situacijah, ko ne ve, kako naj reagira, kaj bo sledilo<\/li>
          • ali pa se pogosteje obra\u010da na vzgojiteljico, ker \u017eeli njeno odobravanje in\npotrditve<\/li>
          • ve\u010d navzven usmerjene agresivnosti v otrokovem vedenju (odriva druge\notroke, jih tepe, grize)<\/li>
          • lahko odklanja hrano, ne more zaspati<\/li>
          • ponovno za\u010dne lulati ali kakati v hla\u010dke, \u010deprav je bil prej \u017ee suh<\/li>
          • starej\u0161i otrok se vede nastopa\u0161ko pred vrstniki (jaz zmorem, sem\nnajmo\u010dnej\u0161i, moj o\u010dka..)<\/li>
          • pri starej\u0161em otroku je opaziti laganje, ponujanje igra\u010d, sladkarij (nosi\nod doma)<\/li><\/ul>\n\n\n\n

            OB PRIHODU STAR\u0160EV\npopoldne v vrtec:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

            • ponovno za\u010dne jokati (\u010dustvena razbremenitev) ,<\/li>
            • lahko tudi odklanja kontakt s star\u0161i (jim zameri, ker so ga pustili v vrtcu\noz. od\u0161li)<\/li>
            • in popoldne oz. zve\u010der DOMA:<\/li>
            • vede se spremenjeno, bolj siten, razdra\u017een, nemiren; prepirljiv s sorojenci\nali star\u0161i<\/li>
            • hitreje opu\u0161\u010da za\u010deto igro, ne more se skoncentrirati, postaja negotov\n(zlasti starej\u0161ih otroci), ko se mu zdi, da ni v ni\u010demer dovolj dober, spreten,\nda mu ni\u010d ne gre od rok (jok, nepri\u010dakovani impulzivni \u010dustveni izbruhi)<\/li>
            • znova ve\u010d “visi” na star\u0161ih (\u017eeli ve\u010d pozornosti oz. potrditve,\nda je ljubljen in sprejet)<\/li>
            • pono\u010di slab\u0161e spi, lahko se zbuja prestra\u0161en, ali pa spi ve\u010d kot navadno,\nje na splo\u0161no bolj zaspan<\/li>
            • “Ne govori o vrtcu” (ne \u017eeli)<\/li>
            • pojavijo se bolezenski znaki (psihosomatski ): boli ga trebuh, bruhanje,\nastmatski napadi, driska, vro\u010dina, vnetje u\u0161es, angina.<\/li><\/ul>\n\n\n\n

              Pri ve\u010dini\notrok \u00bbuvajalne te\u017eave\u00ab trajajo od 3 – 4 tednov, torej so to le PREHODNE\nreaktivne motnje. <\/p>\n\n\n\n

              UVAJANJE MLAJ\u0160IH OTROK (otrok v starosti od 11 mesecev do 3 let)