![\"Otroka](\"https:\/\/www.vrtechrastnik.si\/Prenova\/objave\/2020\/Dolinca\/zajcki\/s5.jpg\")
<\/figure><\/div>\n\n\n\nKako\nse znamo postaviti zase, je odvisno od na\u0161e osebnosti in samospo\u0161tovanja. In\nseveda od vzgoje. Sli\u0161i se obetavno, a\notroci so razli\u010dni, prav tako njihove osebnosti. Kako si postavljanje zase\npredstavljamo odrasli in kaj bi radi nau\u010dili na\u0161e najmlaj\u0161e? V to jabolko nam\nje pomagala ugrizniti razvojna psihologinja Blanka Colneri\u010d, asistentka na Katedri\nza psihologijo <\/em>s Filozofske fakultete v Ljubljani<\/em>. Razvojna\npsihologinja Blanka Colneri\u010d s Katedre za psihologijo na Filozofski fakulteti v\nLjubljani <\/p>\n\n\n\n Se\nje ve\u0161\u010dine ‘postaviti se zase’ mogo\u010de nau\u010diti ali pa so osebnostne lastnosti\notrok \u017ee po naravi tak\u0161ne, da vedno kon\u010dajo zadnji, izigrani in zasmehovani?<\/p>\n\n\n\n Osebnost\nje trajen, relativno stabilen sklop posameznikovih zna\u010dilnosti. Kar pa ne\npomeni, da se nikakor ne spremeni, sploh kot odziv na razli\u010dne \u017eivljenjske\nsituacije. Tako tudi raven ekstravertiranosti lahko upade oziroma se morda\nrazli\u010dno izrazi v razli\u010dnih kontekstih, kot je pisala J. Rich Harris. Z vstopom\nv \u0161olo je dosledno zaznan porast ekstravertnosti v doma\u010dem okolju in upad\nnesprejemljivosti, bodisi v \u0161oli ali doma.<\/p>\n\n\n\n Samospo\u0161tovanje\nse spreminja \u0161e bolj. Ko nam uspe na nekem podro\u010dju, zablestimo pogosto tudi na\nostalih. Tako je tudi pri otroku. Pomagajmo mu poiskati mo\u010dna podro\u010dja, na\nkaterih je dober, tudi \u010de niso povsem v skladu z na\u0161imi \u017eeljami. Nekaj mu\nzagotovo gre: dobro ri\u0161e, pi\u0161e, se \u0161portno udejstvuje, pomaga pri doma\u010dih\nopravilih, se pogovarja, ple\u0161e, morda le potrpe\u017eljivo po\u010daka. Prav vsak ima\nnekaj mo\u010dnih podro\u010dij. Ko jih pomagamo ozavestiti, se bodo otroci cenili bolj.<\/p>\n\n\n\n So\nmorda kak\u0161na priporo\u010dila, kako otroke oboro\u017eiti s primernimi ve\u0161\u010dinami, kako se\nobna\u0161ati v konfliktnih situacijah?<\/p>\n\n\n\n Vsak\nstar\u0161 zase presodi, kako bi \u017eelel vzgajati otroka. Nekateri si \u017eelijo tihih,\n‘pridnih,’ spet drugi so ponosni, ko njihov ‘otrok razbije starej\u0161e in ve\u010dje od\nsebe.’ Zato je te\u017eko ponuditi recept, ki bi bil blizu vsem star\u0161em. Otroka\nu\u010dimo, da ne odklanja pomo\u010di drugim brez razloga, ne postavljamo mu\nneutemeljenih prepovedi, ga nau\u010dimo re\u010di ‘Ne’ ter sprejemljivo izra\u017eati svoje\npotrebe, ne da bi zapostavljali potrebe drugih. Sli\u0161i se obetavno, v praksi je\nmalce te\u017eje. \u010ce bi nam uspelo, bi morda kljub individualisti\u010dno naravnani\nkulturi, opazili ve\u010d strpnosti in razumevanja ter pomo\u010di so\u010dloveku.<\/p>\n\n\n\n Kdaj\noziroma kako zgodaj otroka navajamo na to, da tudi njegovo mnenje \u0161teje?<\/p>\n\n\n\n Otrokovo\nmnenje vedno \u0161teje, to nam veli tudi konvencija o otrokovih pravicah in\nnekatere ostale listine. Vseskozi je potrebno delovati v skladu z otrokovo\nkoristjo. Otrok pa o dolo\u010denih zadevah \u0161e ne more razumsko presoditi. Zato mu\nponudimo sodelovanje pri odlo\u010ditvah, njegovi razvojni stopnji primerno. \u010ce \u017eeli\noble\u010di zelen pulover namesto modrega, \u010deprav morda po na\u0161em mnenju barvno ni\nusklajen, mu to verjetno lahko dovolimo. \u010ce pa bi \u017eelel na sne\u017een zimski dan v\n\u0161olo v poletnem obuvalu, je to malce te\u017eje upo\u0161tevati. Podobnih situacij je\nogromno tudi pri hranjenju, sama sem zagovornik tega, da otrok hrano poskusi,\n\u010de mu ni v\u0161e\u010d, ga nadalje ne silimo. \u02ddNe\u02dd<\/em> mu je potrebno razlo\u017eiti, da\nrazume, da nismo brez razloga zgolj izkazali na\u0161o premo\u010d nad njim. Pri\nargumentaciji se ne zapletamo preve\u010d. Tako se otrok u\u010di, da njegovo mnenje\n\u0161teje, da pa se lahko kdaj zmoti in ne more njegova volja obveljati v vsakem\nprimeru. Vedno vzgajamo v skladu z otrokovo koristjo. Ker pa vedno ne more\nrazumsko presoditi, mu ponudimo sodelovanje pri odlo\u010ditvah, primernih njegovi\nstarosti. Veliko star\u0161ev misli, da bodo\ns prepogostim omejevanjem v vzgoji in ‘ne-ji’ otroku prepre\u010dili, da bi kdaj\nuveljavil svojo voljo. Kje je meja med postavljanjem mej, da otrok \u0161e vedno ve,\nkaj je prav in kaj ne, ter da lahko svobodno pove, kaj \u017eeli in kaj ne?Mejo bi\nte\u017eko opredelila, saj so razli\u010dne, v razli\u010dnih dru\u017einah, kontekstih,\nsituacijah, za razli\u010dne otroke v razli\u010dnem \u010dasu. Napotek za razumsko\npostavljanje meja je, da nikoli ne re\u010demo ‘Ne’ brez razloga. Prav tako velja\nrazmisliti o razlogih; otroku prepre\u010diti gibanje po igri\u0161\u010du le zato, ker smo mi\nutrujeni ali pretirano zaskrbljeni, morda ni upravi\u010deno. A kaj hitro lahko\nzadenemo ob zapostavljanje svojih potreb, \u010desar otroka ravno tako ne smemo\nu\u010diti, saj s tem nismo dober zgled, kako se postaviti zase. Postavljanje zase\nna ra\u010dun drugih pa verjetno tudi ni pravilna pot, \u010deprav v dana\u0161nji dru\u017ebi tega\nopazimo vse ve\u010d. Prav tako star\u0161i mislijo, da morajo vedno biti tisti, ki\nmorajo braniti otroka, \u0161\u010dititi in se postaviti zanj. Kje je meja tu?<\/p>\n\n\n\n Seveda\nje potrebno skrbeti za otroka, mu pomagati k samostojnosti. Najbolje je, da ga\nopremimo tako, da bo lahko v najve\u010dji mo\u017eni meri sam poskrbel zase, tudi v na\u0161i\nodsotnosti, seveda razvojni stopnji primerno.<\/p>\n\n\n\n S\nkak\u0161nim nezavednim ravnanjem star\u0161i prepre\u010dujemo, da bi otrok razvil ob\u010dutek,\nda je pomemben in se ceni, kar je za samospo\u0161tovanje klju\u010dno?<\/p>\n\n\n\n Preve\u010d\nza\u0161\u010ditni\u0161tva \u0161kodi. Ravno tako kritika, ki leti na otrokovo osebnost. Na\nprimer: “Hudoben si. Zakaj si tak\u0161en?” <\/em>In tako naprej. Otroku\npovemo, kaj je naredil narobe. Vedenje je tisto, kar lahko popravi. Prav tako\nni na mestu \u010dustveno izsiljevanje, s katerim jim naprtimo krivdo za na\u0161e slabo\npo\u010dutje, za katerega smo odgovorni sami, kot je “Mamica je \u017ealostna,\nker to po\u010dne\u0161.”<\/em><\/p>\n\n\n\n Otroka\nu\u010dimo, da drugim ne odklanja pomo\u010di brez razloga, ne postavljamo mu\nneutemeljenih prepovedi, nau\u010dimo ga re\u010di ‘Ne’ in izra\u017eati njegove potrebe tako,\nda ne bo zapostavljal drugih. Kar pa je v praksi precej te\u017eje, kot se sprva\nsli\u0161i. <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Elena Adami\u010d Naloga je te\u017eka, univerzalnih pravil pa ni. Kako \u017eelimo, da se v dolo\u010denih okoli\u0161\u010dinah odzove, kako naj re\u010de ‘ne’ in svoje potrebe sprejemljivo izra\u017ea? Ob vsem tem pa se moramo tudi star\u0161i postaviti zase, da lahko dajemo dober zgled. Kako se znamo postaviti zase, je odvisno od na\u0161e\u2026<\/p>\n