Po zajtrku smo se odpravili v bližnji gozd iskat “gozdne škrate”. Pot nas je vodila v hrib. Pridno smo upoštevali navodila in se ves čas držali naše sprehajalne bibe. Uživali smo v hoji po listju. Pozorno smo opazovali naravo okrog nas: listnata in iglasta drevesa, barve listov in iglic, storže. Ob robu gozda smo zagledali majhno leseno hiško. Bili smo prepričani, da v njej bivajo škrati. Potiho smo se ji približali in prijazno pozdravili. Zapeli smo nekaj pesmic. Z iskricami v očeh smo čakali, da se nam prikažejo. Škratki so tokrat ostali skriti v svoji hišici, mi pa smo sklenili, da jih kmalu spet obiščemo. Kdo ve, mogoče se nam naslednjič le pokažejo.
Zapisala Mirjam Rupar
There is no gallery selected or the gallery was deleted.