Če vprašate otroke kaj počnejo v vrtcu, vam kaj hitro povedo, da se igramo, da se zabavamo in da je »fajn.« Če vprašate vzgojiteljice, bi bil najobširnejši odgovor »vse sorte«. Takšni pač smo, mi »vrtečani«, kratki in zelo jasni. Ker če vam začnemo na dolgo razlagati, da nas je v preteklih dneh obiskala čarovnica in nas naučila novo pesem, nam tako ali tako ne bi verjeli, četudi je vse res.
No in ravno ta čarovnica nam je razložila, da je doma v začaranem gozdu, katerega smo se radovedni Zmajčki odpravili iskat. Otroci so bili že pred samim odhodom izredno vznemirjeni, predvsem jih je zanimalo, kako bodo začarani gozd prepoznali. Pa ni bilo tako težko, samo pozorno smo morali prisluhniti in dobro opazovati: zaslišalo se je namreč padanje dežja, čeprav ni čisto zares deževalo. Na prehodu v začaran gozd, pa nam je pot prečkala coprniška črna mačka. Čarovničine hišice nismo našli, smo se pa zato odločili, da ji mi zgradimo hišico ter pripravimo velikanski kres, na katerega bo lahko dala svoj kotel za čarovniške napoje.
Gozd je igralnica, ki jo imajo otroci mnogo premalokrat priložnost izkusiti. Pa veste koliko nam ponuja? Samo iz gibalnega vidika – neomejen prostor v katerem je nešteto možnosti za premagovanje ovir – hoja čez takšne in drugačne ovire, počepi, predkloni, premagovanje ovir z in brez rekvizitov, prelaganja, prijemanje in še mnogo drugih gibalnih možnosti. To resnično je izkustveno učenje, ki otrokom omogoča celostni razvoj, predvsem pa gozd pripomore k vzpostavljanju dobrih medsebojnih odnosov, spodbuja sodelovanje in skupno reševanje problemov. Potrudite se kdaj pokukati v otroški svet – resnično je čaroben.
Vzgojiteljica Nataša Perko.