Gasilec bom

Letošnje leto pa ni kar tako. Starši, stari starši nas pridno razvajajo in nam bogatijo dopoldneve z raznimi aktivnostmi. Tako nas je eno aprilsko dopoldne povabil dedi našega Gregija v gasilsko društvo Prapretno na podrobno predstavitev poklica naših pogumnih fantov gasilcev. Kot se za april spodobi, smo z kislimi obrazi opazovali skozi okno ali nam bo vreme naklonjeno, da bomo lahko odšli na planiran ogled. Vzgojiteljice so v vrečo napokale pelerine in rekle:«Kar bo, pa bo!« Pa smo odšli. Kaj odšli, odbrzeli, tako smo se veselili. Na igrišču gasilskega doma Prapretno nas je pričakal dedi. Kaj vse mi nismo videli! Takšnega sprejema pa še ne. Poučili smo se o vozilih, o opremi, oblačilih, za nameček pa sta naša gasilca Gregi in David pokazala kako se gasi. Pripravljen je bil poligon na katerem so se lahko preizkusili vsi, ki so želeli. No, ni prave gasilske veselice brez gasilskih klopi in okrepčil. Ni bilo čevapčičev, ampak kdo jih pa še je, če nam je na voljo odličen sok, sadje in pecivo. Iz srca se zahvaljujemo za odlično predstavitev in postrežbo. Upam, da je tudi dediju ostalo dopoldne v tako lepem spominu kot nam. Zdaj so gasilci še večji junaki!

In kaj se je zgodilo, ko smo prišli nazaj v vrtec? Ulil se je dež. Botra pomlad je že vedla, da mora počakati, da varno prispemo nazaj. Čeprav,… bi bilo prav zabavno skakati po dežju. Mogoče naslednjič.

Pozdrav od Pikapolonic

Ide, Romane in Nuše

Comments are closed.