Dnevna rutina

Sedaj, ko so vrtci zaprti in moramo ostati doma, je čas bolj stresen za vse nas, še posebej pa za otroke, ki so s tem izgubili dnevno rutino.

Dnevna rutina je zelo pomemben del življenja, ki nam daje občutek varnosti, stalnosti in zaupanja. Predlagamo, da tudi doma skušate obdržati del dnevne rutine, ki ji sledimo v vrtcu. Doma je zagotovo drugače, a kljub temu je to možno. Pri vseh točkah dnevne rutine vključujte otroke po njihovih možnostih, saj lahko ne glede na starost otroci že opravljajo
vsakodnevna domača opravila. Tako dobi otrok ‘odgovorno’ vlogo, veliko se nauči, za uspešno opravljeno obveznost (ki mu jo naložite), pa ga seveda tudi pohvalite (in tako bo naslednjič pomagal še raje in še kje drugje).

Dnevna rutina v vrtcu je običajno takšna:

  • priprava na zajtrk in zajtrk
  • jutranji krog
  • dejavnosti z malico
  • priprava na kosilo in kosilo
  • počitek
  • pop. malica in igra

ZAJTRK:

Od trenutka ko otroci shodijo, želijo biti del vsega. Radi bi opravili to in ono, predvsem pa v tem posnemajo nas, odrasle. Zato je prav, da jim damo priložnost za učenje in možnost biti pomemben člen v družini.

Otrokom lahko naročimo, da pripravijo pribor na mizo. Doma lahko vzamete prazen list papirja, nanj narišete položaj krožnika, pribora, kozarca in si ustvarite ‘pogrinjke’. Za otroka je tak pogrinjek sprva orientacijska točka, kako naj uredi mizo, hkrati pa mu daje možnost biti (vedno) uspešen pri pripravi mize. Podlogo lahko plastificirate ali prelepite s prozorno folijo in vam tako ostane za dlje časa ter tudi za druge obroke.

(Iz spletne strani Naš vsakdanji Montessori).

Otroci od 2. leta starosti dalje lahko brez težav uporabljajo ves pribor – žlico, vilico in nož, vendar še ne vse hkrati. Sami si želijo namazati kruh, zato jim to možnost tudi uresničimo (seveda s takšnim nožem, ki je za otroka varen). Včasih jim za določeno hrano ponudimo že tudi vilico. Pri 3 letih lahko otrok hkrati pri enem obroku že uporablja žlico in vilico. Naj bo vsaj en obrok dneva namenjen skupnemu druženju, torej da družina sede skupaj za mizo. Lahko si že pri zajtrku ustvarite ‘JUTRANJI KROG’ oziroma jutranji pogovor, kaj boste delali tisti dan. Skupno sedenje ob mizi otroku nudi veliko priložnosti za učenje – kako se prehranjujemo, kako uporabljamo pribor, način komuniciranja, pomen skupnih pogovorov, dogovorov in odločitev ipd. Zavedati se moramo, da se otrok uči predvsem S POSNEMANJEM in ne toliko z besedami (kar vidi, bo ponovil).

Pomemben del zajtrka (in drugih obrokov) je tudi pospravljanje mize za seboj. Otroci naj pomagajo po svojih močeh, zagotovo pa lahko to delo zaupate tudi 2 letnemu otroku (da pospravi tisto, kar zanj ni nevarno), medtem ko 3 letni otrok lahko že v celoti pospravi vse za seboj.

DEJAVNOSTI (IGRA):

V vrtcu imamo dejavnosti vedno povezane s Kurikulum za vrtce. Dejavnosti s področja gibanja, jezika, družbe, narave, umetnosti in matematike se nenehno prepletajo. Vseeno pa preveč dejavnosti ni dobro. Predlagam, da vsakič izberete eno in se potrudite, da v tej dejavnosti vztrajajo otroci od začetka do konca. Lahko skupaj preberete kakšno zgodbo, narišete s kredami dinozavra pred hišo, nalepite s trakovi ristanc na tla hodnika in vadite skoke. Dejavnosti naj bodo zanimive v prvi vrsti otrokom, predvsem pa naj bo vse zanje igra. Otroci se največ naučijo takrat, ko se zabavajo.

KOSILO (POPOLDANSKA MALICA):

Podobno kot zajtrk naj tudi kosilo poteka podobno, s skupno pripravo mize. Otroci so zelo veseli in ponosni, če lahko pomagajo tudi pri pripravi obroka (kaj pomešajo, prelivajo, presipajo, gnetejo itd.).

POČITEK:

Je zelo pomemben del dnevne rutine. Počitek je lahko le počivanje ob mirni glasbi, poslušanju pravljice in pomeni odpočiti se od drugih dejavnosti, umiriti telo in duha. Za nekatere otroke pa je počitek spanje, ko se telo v celoti umiri in si nabere novih moči. Eno in/ali drugo je zelo pomembno tudi zato, da otroke naučimo umiriti svoje misli in svoje telo. Vsi živimo v svetu nenehnih sprememb, hitrega tempa in pomanjkanja časa. Le mi, odrasli, lahko otroke naučimo, kako se je potrebno ‘izklopiti’ iz tega tempa, se ustaviti in prisluhniti svojemu telesu. Veliko otrok tega ne želi, žal pa je vedno več otrok, ki tega sploh ne zmore več. Izkoristimo čas, ki nam je trenutno podarjen, in otrokom pokažimo s svojimi dejanji, da ne rabimo hiteti, četudi hiti ves svet okrog nas.

Pripravila: Mojca Perić, svetovalna delavka

Comments are closed.