Oddelek Hobotnice · Enota Sonček
Oktober nas je objel v svoje tople, zlato rdeče odtenke in napolnil naš vrtec z raziskovalnim vrvežem. V skupini Hobotnice smo stopili v čudovit letni čas, ko narava spreminja svoja oblačila, mi pa skupaj z njo odkrivamo svet v vseh njegovih barvah in zvokih. Skupaj z gospo Jesen smo odprli knjigo polno drobnih čudežev od šelestenja listja pod nogami do toplih trenutkov v objemu našega vrtca.
Naši ponedeljki so imeli prav poseben čar. Postali so pohajalni dnevi. Dnevi, ko smo igralnico zamenjali za gozd, stene za drevesna debla, igrače pa za veje, liste, storže in kostanje, želode, žire in še kaj. Gozd je postal naša velika igralnica brez sten katero smo raziskovali z vsemi čutili. Prisluhnili smo šelestenju listja, tipali hrapavo lubje, primerjali dolžino in debelino vej, iskali podobnosti in razlike ter odkrivali, koliko zanimivih zgodb skriva narava. V gozdu smo urili tudi slušno pozornost. Z vsakim novim obiskom smo zaznali nove zvoke, poskušali smo določiti tudi njihovo smer ter komu pripadajo. Iz vej smo gradili, jih prenašali in razvrščali. Ustvarili smo celo svoj kotiček domišljije s tiki šotorom. Ob njem je bilo dovolj prostora za ustvarjalnost in pravljične dogodivščine. V zgodbah ob »ognju« smo srečali staro Copro in mačka Packa, ki sta našemu gozdnemu raziskovanju dodala ščepec skrivnostnosti.
Jesen smo povabili tudi v igralnico. Pod spretnimi prstki so nastajale pisane jesenske stvaritve. Preizkušali smo različne tehnike, od risanja in slikanja do lepljenja naravnih materialov. Opazovali smo prelivanje barv, raziskovali njihove odtenke in ugotavljali, da v umetnosti ni le ene pravilne poti. Vsaka otroška stvaritev je bila nekaj posebnega. Bila je odsev doživetja, domišljije in lastnega izraza.
Z jesenskimi zakladi smo urili tudi matematiko. Šteli smo gozdne plodove, jih polagali na začrtane linije, ustvarjali zaporedja, iskali pare ter jih razvrščali po obliki in velikosti. Plodove smo tudi tehtali in ugotavljali kaj je težje, kaj lažje. Najbolj zanimivo je bilo, kako uskladiti težo malih in večjih plodov.
Pravljice, pesmi, uganke, izštevanke in deklamacije so bogatile naše dopoldneve. Zelo radi smo se igrali z besedami, glasovi in rimami. Na začetku smo bili ob tem bolj nerodni, a precej domišljijski. Kasneje pa smo pri lovu na rime zelo napredovali. V rimah se bomo urili skozi celo šolsko leto. Posebno mesto je imela tudi glasba. Spoznavali smo nekatere ljudske plese, izštevanke in šaljivke. Ob plesih Ta požugana, Regiment in Rašplja smo ohranjali drobec ljudskega izročila ter razvijali občutek za skupino, ritem in sodelovanje.
Oktober nam je podaril še veliko skupnih doživetij. Teden otroka smo obogatili z igro in druženjem. V tem tednu smo veliko ustvarjali in si ogledali lutkovno predstavo Razbita buča, ki so jo za nas odigrale strokovne delavke enote Sonček. Za češnjico na tortici, pa smo si privoščili pravi mali kino v velikem vrtcu.
V tem mesecu smo obiskali tudi Kompres house, kjer smo spoznavali različne zanimive vsebine. Za nas so jih pripravili reševalci, gasilci, policisti, gospe iz labaratorija in zaposleni na Komunalnem podjetju Hrastnik. Ne smemo še pozabiti na knjižničarke in knjižničarje. Z njimi smo se zabavali ob strašno smešni zgodbi o »pošasti«. Za konec si je še vsak izmed nas izdelal svojo pošastno pošast.
Prav posebno toplino pa je prineslo druženje z babicami in dedki. Skupni pohod in dragoceni trenutki med generacijami so nas spomnili, da najlepših stvari ne moremo spraviti v žep, lahko pa jih shranimo v srce.
In tako je minil naš oktober. Med blatnimi čeveljčki, pisanimi prstki, razigranimi koraki, zgodbami in otroškim smehom. Vsak dan smo se naučili kaj novega, predvsem pa smo odkrivali, kako lepo je raziskovati skupaj. Gospa Jesen nam ni prinesla le pisanega listja. Podarila nam je priložnosti za radovednost, prijateljstvo, ustvarjalnost in drobne trenutke, iz katerih rastejo velika spoznanja. Čeprav je že marsikateri list odplesal z drevesa, bodo naši jesenski spomini še dolgo ostali z nami.
Prispevek: Saša Bavcon